Kitica:
Laure ni v{Am}eč, odšla je drug{F}am,
Laure ni v{G}eč, odšla je str{Em}an.
In ti, ki si t{Am}u, sprašujem te zd{F}aj,
ljubim jo š{G}e, a vem ne, zak{Em}aj.

Mi m{F}anjka njena t{G}opla dlan,
zast{Am}aja mi dih pred nj{Em}o,
bol{F}i me, a teg{G}a ne vem.

Laure ni v{Am}eč, odšla je drug{F}am,
iskati v t{G}emi jo ne zn{Em}am.
Počutim se s{Am}am in nič več ne sp{F}im,
verjemi, vse t{G}o si ne žel{Em}im.

V p{F}ostelji je vs{G}e lahko,
a v s{Am}anjah spet mislim na nj{Em}o.
Prem{F}agati solze n{G}i lahko.

Refren:
Če hočeš, da se lj{Am}ubiva noc{C}oj,
ne misli, da v s{D}anjah sem le tv{F}oj.
Ko noč je mimo, d{Am}an se prebud{C}i,
ne vem, zakaj nam{D}esto nje si t{F}i, nje si t{Am}iii.       {C}         {D}         {F}

Kitica:
Laure ni v{Am}eč, odšla je drug{F}am,
Laure ni v{G}eč, odšla je str{Em}an.
In ti, ki si t{Am}u, sprašujem te zd{F}aj,
ljubim jo š{G}e, a vem ne, zak{Em}aj.

V p{F}ostelji je vs{G}e lahko,
a v s{Am}anjah spet mislim na nj{Em}o.
Prem{F}agati solze n{G}i lahko.

Refren:
Če hočeš, da se lj{Am}ubiva noc{C}oj,
ne misli, da v s{D}anjah sem le tv{F}oj.
Ko noč je mimo, d{Am}an se prebud{C}i,
ne vem, zakaj še v{D}edno Laure n{F}i, Laure n{Am}iii.

V{Dm}em, izd{G}al sem n{C}ajino skrivn{F}ost,
zd{Dm}aj trp{G}im, kot da s{Am}uženj sem.
T{Dm}iiii živi{E}š v obj{Am}emu drugeg{F}a,
a v{F}di, da hočem te, sanjam te, ljubim t{E}e.

{_C#m} - {_A} - {_H} - {_G#m} - {_C#m} - {_A} - {_H} - {_G#m}
{_A} - {_H} - {_C#m} - {_G#m} - {_A} - {_H}

Refren:
Če hočeš, da se lj{C#m}ubiva noc{E}oj,
ne misli, da v s{F#}anjah sem le tv{A}oj.
Ko noč je mimo, d{C#m}an se prebud{E}i,
ne vem, zakaj nam{F#}esto nje si t{A}i.

Če hočeš, da se lj{C#m}ubiva noc{E}oj,
ne misli, da v s{F#}anjah sem le tv{A}oj.
Ko noč je mimo, d{C#m}an se prebud{E}i,
ne vem, zakaj še v{F#}edno Laure n{A}i, Laure ni.       {C#m}